Dve leti po uničujočih poplavah še vedno veliko dela
Minevata dve leti od največje naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije. Poplave, ki so 4. avgusta 2023 prizadele več kot dve tretjini države, so povzročile za približno tri milijarde evrov škode. V tem času je država za obnovo namenila 1,181 milijarde evrov, v prihodnjih letih pa je predvidenih še dodatnih 2,5 milijarde evrov.
Vodotoki so tedaj s silovitimi pretoki odnašali mostove, ceste, hiše in drugo infrastrukturo, na najbolj prizadetih območjih Koroške, Savinjske doline, Gorenjske in osrednje Slovenije pa je bilo porušenih skoraj 40 domov. Umrlo je sedem ljudi, razseljenih pa je bilo okoli 650 prebivalcev.
Takoj po ujmi so se začela intervencijska dela, številni prostovoljci so prihiteli na pomoč, Slovenija pa je prejela tudi pomoč iz tujine. V dveh letih je bilo izvedenih več ukrepov, med drugim so lastniki poškodovanih domov prejeli odškodnine, občine pa so dobile predplačila za obnovo infrastrukture. Nekatere občine, ki sredstev niso porabile v predpisanem roku, jih bodo morale vrniti.
Vlada je na podlagi strokovnih ocen določila odstranitev več kot 340 domov, ki niso več varni za bivanje. Večina prizadetih se je odločila za denarna nadomestila in si bo domove gradila na drugih lokacijah. V podporo temu so občine v zadnjem letu pospešeno sprejemale nove prostorske načrte.
Obnova je dolgotrajen in zapleten proces, ki bo trajal še več let. V prihodnjem obdobju bo pozornost namenjena predvsem večjim in zahtevnejšim projektom, kot so utrjevanje vodotokov, stabilizacija plazov in prilagajanje na podnebne spremembe. Napovedane so tudi spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile hitrejše in bolj učinkovite postopke.
Na očitke občin o zapletenih birokratskih postopkih in počasnem potrjevanju projektov vlada odgovarja, da je eden glavnih izzivov pomanjkanje kadrov na vseh ravneh, kar vpliva na kakovost priprave in izvedbe načrtovanih projektov.
