Nova svetlobna tehnologija kaže obetavne rezultate pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni
Raziskovalci z Danske tehnične univerze (DTU), Univerze Kalifornije v Berkeleyju in Univerzitetne bolnišnice Zeeland v Roskildeju so razvili inovativno metodo možganske stimulacije s svetlobo, ki v prvih kliničnih preizkušanjih kaže izboljšanje kognitivnih funkcij pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Rezultati, objavljeni v reviji PLOS One, odpirajo možnost, da bi se tehnologija nekoč uporabljala v vsakdanjih svetilkah za preventivo in terapijo.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, pri kateri obstoječa zdravila le začasno upočasnijo njen potek. V kliničnih preizkušanjih na Danskem so bolniki z blago do zmerno obliko bolezni napravo uporabljali pol ure dnevno v obdobju šestih do dvanajstih tednov. Pri tistih, ki so prejeli aktivno stimulacijo, so zdravniki zaznali izboljšanje spomina in jezika, medtem ko so pregledi možganov pokazali upočasnjeno krčenje določenih predelov v primerjavi s skupino, ki je uporabljala placebo svetilko.
Tehnologija temelji na indukciji gama možganskih valov, povezanih z zmanjšanjem značilnih amiloidnih oblog. V nasprotju s klasičnimi utripajočimi lučmi nova metoda za uporabnika ni opazna in se tako izogne tveganju epileptičnih napadov ali nelagodja. Profesor Paul Michael Petersen z DTU je pojasnil, da so bili navdih za razvoj raziskovalni dosežki na MIT, kjer so podobni poskusi na miših že prej pokazali pozitivne rezultate.
Podjetje OptoCeutics je začelo obsežnejšo študijo, da bi pridobilo trdnejše klinične dokaze. Če bodo ti potrdili učinkovitost, bi se tehnologija lahko tržila in razširila v bolnišnice, specializirane klinike ter sčasoma v domove za starejše. Prvi elektronski prototip, ki temelji na LED tehnologiji, je izdelal Marcus Carstensen kot magistrski študent, danes pa vodi tehnični razvoj v podjetju.
Raziskovalci poudarjajo, da gre za zgodnjo fazo raziskav, a verjamejo, da bi se svetlobna stimulacija možganov lahko razvila v pomembno orodje v boju proti Alzheimerjevi bolezni in morda postala del vsakdanjega okolja, kjer je demenca najpogostejša.
